Združene države Amerike so izvedle obsežno in drzno vojaško operacijo, v kateri so elitne enote Delta Force v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po nočnem napadu na predsedniško rezidenco v vojaški bazi so ju prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narko-terorizma. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljanten uspeh in napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, vključno z njenimi ogromnimi naftnimi rezervami, dokler ne bo vzpostavljena stabilnost. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive. Iran in Kitajska sta dejanje obsodila kot ilegalno ugrabitev in kršitev mednarodnega prava, medtem ko so se v Latinski Ameriki mnenja razdelila. Medtem ko so nekateri zavezniki ZDA operacijo pozdravili, so države, kot so Brazilija, Mehika in Kolumbija, izrazile zaskrbljenost zaradi nevarnega precedensa za regionalno varnost. V sami Venezueli ostaja stanje napeto; ustavno sodišče je za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je kljub Madurovemu zajetju nakazala pripravljenost na sodelovanje s Trumpovo administracijo. Znotraj ZDA so demokrati operacijo kritizirali kot nezakonito vojno brez odobritve kongresa in jo označili za odvračanje pozornosti od notranjepolitičnih težav. Kljub praznovanju venezuelskih izseljencev v Floridi strokovnjaki opozarjajo na tveganja dolgotrajne okupacije in morebitnega humanitarnega kolapsa v državi, ki se že leta spopada s hiperinflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin.

Ameriške elitne enote Delta Force so v noči na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil v intervjuju za televizijo Fox News in jo označil za izjemen uspeh, pri čemer je razkril, da so vojaki par zajeli neposredno v njuni spalnici v predsedniški palači, ki jo je opisal kot »trdnjavo«. Po Trumpovih besedah so bili ameriški vojaki opremljeni z masivnimi varilnimi aparati za preboj jeklenih sten, vendar so Madura presenetili, preden se je uspel zateči v varno sobo. Zajeti venezuelski voditelj je bil s helikopterjem prepeljan na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, nato pa v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mami in zaroti. Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, hkrati pa je poudaril, da bodo v državo vstopile največje ameriške naftne družbe. Operacija je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti; medtem ko so zavezniki, kot je izraelski premier Benjamin Netanjahu, čestitali Trumpu, so drugi voditelji, vključno z brazilskim predsednikom Lulo da Silvo, dejanje obsodili kot kršitev suverenosti in nevaren mednarodni precedens.

Kubanska vlada je razglasila dvodnevno državno žalovanje za 32 pripadniki svojih oboroženih sil in obveščevalnih služb, ki so bili ubiti med ameriško vojaško operacijo v Caracasu. Operacija Združenih držav Amerike, katere cilj je bilo zajetje venezuelskega voditelja Nicolása Madura, je razkrila globoko vpletenost Havane v varnostne strukture Venezuele. Ameriški senator Marco Rubio je ob tem potrdil, da je kubanski komunistični režim deloval kot ključni dejavnik v ozadju, saj so njegovi agenti zagotavljali osebno varovanje Madura in nadzirali notranje obveščevalne dejavnosti, da bi preprečili morebitne izdaje znotraj režima. Uradna Havana je operacijo obsodila in potrdila, da so bili med ubitimi visoki vojaški uradniki, kar dodatno potrjuje navedbe o »kolonizaciji« venezuelskega državnega aparata s strani Kube. Dogodek predstavlja vrhunec napetosti v regiji, kjer so ZDA dlje časa stopnjevale pritisk na socialistični režim v Venezueli. Smrt kubanskih državljanov med neposrednim pregonom tujega državnika predstavlja redek in nevaren neposreden spopad med ameriškimi silami in kubanskim vojaškim osebjem na tujih tleh.

Ameriški predsednik Donald Trump in senator Marco Rubio sta po nedavnih vojaških dejavnostih v zračnem prostoru nad Caracasom izdala resna opozorila voditeljem Kube, Mehike in Kolumbije. Administracija v Washingtonu je nakazala, da bi se lahko podobni ukrepi, kot smo jim bili priča v Venezueli, v prihodnje razširili na druge države v regiji, ki jih Bela hiša ocenjuje kot grožnjo ameriškim interesom ali regionalni stabilnosti. Organizacija Progressive International je tovrstno zunanjo politiko označila za t. i. Trumpov dostavek k Monrojevi doktrini, ki po njihovem mnenju predstavlja največjo grožnjo miru in blaginji v Amerikah. Kritiki opozarjajo, da uporaba nasilne sile in grožnje z vojaškim posredovanjem destabilizirajo celotno celino. Trumpova administracija sicer vztraja, da so ti koraki nujni za zatiranje kriminalnih mrež in avtoritarnih režimov, ki neposredno vplivajo na varnost Združenih držav Amerike, predvsem v povezavi s trgovino z drogami in migracijami.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je po zajetju predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores s strani ameriških posebnih enot prevzela vodenje države. Rodríguezova je nemudoma ustanovila posebno komisijo, katere naloga je upravljanje procesov za osvoboditev strmoglavljenega voditelja. Po navedbah ministra za komunikacije Freddyja Náñeza je bila odločitev o oblikovanju komisije sprejeta po vdoru ameriških sil na venezuelsko ozemlje. Rodríguezova, ki velja za tesno sodelavko Madura, je v mednarodni javnosti vzbudila pozornost kot ključna figura v prehodnem obdobju. Medtem ko so nekateri tuji diplomati, vključno z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, že podali prve odzive na spremembo oblasti, se država nahaja v stanju visoke politične napetosti. Nova voditeljica Venezuele se bo morala v prihodnjih dneh odločiti, kako odgovoriti na vojaško prisotnost Združenih držav Amerike in hkrati ohraniti stabilnost režima v Caracasu.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po bliskoviti vojaški operaciji, v kateri so elitne enote Delta Force v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura, razglasila, da Združene države Amerike zdaj dejansko upravljajo Venezuelo. Trump je v izjavah potrdil, da bodo ZDA državo vodile za nedoločen čas, pri čemer je kot ključni razlog navedel prevzem nadzora nad obsežnimi venezuelskimi zalogami nafte. Napovedal je tudi uvedbo »naftne karantene«, s katero namerava Washington neposredno upravljati z energetsko infrastrukturo prek ameriških podjetij. Medtem ko je bila za začasno predsednico Venezuele s podporo tamkajšnje vojske imenovana Delcy Rodríguez, Trumpova administracija stopnjuje retoriko tudi proti drugim državam v regiji. Ameriški predsednik je namignil na možnost vojaškega posredovanja v Kolumbiji, Mehiki in na Kubi, hkrati pa ponovil svoje zahteve po ameriškem prevzemu Grenlandije. Odstavljeni Maduro, ki ga ZDA obtožujejo trgovine z drogami in terorizma, bo danes stopil pred zvezno sodišče v New Yorku. Mednarodna skupnost, zlasti Kitajska in Iran, je dejanja Washingtona ostro obsodila kot nezakonito ugrabitev in kršitev suverenosti, medtem ko v sami Venezueli vlada velika negotovost glede prihodnosti države.

Ameriške elitne vojaške enote so v bliskoviti nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za izjemen uspeh, se je odvila v soboto, 3. januarja 2026, ko so ameriške sile vdrle v predsedniško rezidenco in Madura prepeljale v New York. Tam se bo Maduro soočil z obtožbami narko-terorizma in sodelovanja v mednarodni trgovini z drogami, kar Washington izpostavlja kot glavni razlog za vojaško posredovanje. Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno neposredno upravljale z Venezuelo in njenimi bogatimi naftnimi rezervami, dokler se razmere ne stabilizirajo. Medtem ko v delih Venezuele in med izseljenci v ZDA, predvsem v Floridi, vlada slavje, je dogodek sprožil val mednarodnih obsodb in notranjepolitičnih sporov v ZDA. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je bila s strani vrhovnega sodišča v Caracasu imenovana za začasno predsednico države in je kljub ugrabitvi Madura izrazila pripravljenost na sodelovanje z Washingtonom. Po drugi strani so države, kot so Iran, Mehika in Brazilija, operacijo označile za grobo kršitev mednarodnega prava in nacionalne suverenosti. V ameriškem kongresu so progresivni demokrati že zahtevali nujno glasovanje o omejitvi vojnih pooblastil predsednika, saj operacija ni bila predhodno odobrena. Razmere v Caracasu ostajajo napete, saj je mesto po poročanju tiskovnih agencij v stanju šoka. Čeprav so nekatere vojaške enote ostale zveste Maduruju, so ameriške zračne sile hitro vzpostavile prevlado nad venezuelskim zračnim prostorom. Generalni sekretar Združenih narodov je za ponedeljek že sklical nujno sejo Varnostnega sveta, na kateri bodo obravnavali posledice te precedenčne vojaške intervencije na regionalno in svetovno varnost.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po bliskoviti ameriški vojaški operaciji »Popolna odločnost« (Absolute Resolve) v soboto prispel v New York, kjer so ga ameriški pravosodni organi nemudoma zaprli v zvezni zapor v Brooklynu. Maduro, ki so ga ameriške posebne enote Delta Force skupaj s soprogo Cilio Flores zajele v nočni operaciji v Caracasu, se bo že v ponedeljek pojavil pred sodnikom na zveznem sodišču v Manhattnu. Obtožnica ga bremeni narkoterorizma in zarote za uvoz kokaina v Združene države Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno »upravljale« Venezuelo in njeno naftno infrastrukturo, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna tranzicija. Medtem ko je vrhovno sodišče v Venezueli za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, je Trumpova administracija nakazala, da so ZDA dejansko prevzele nadzor nad državo. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres in številni svetovni voditelji so izrazili zaskrbljenost zaradi kršenja mednarodnega prava, medtem ko je Trump operacijo označil za uspeh v boju proti narkokartelom.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so operacijo izvedli v zgodnjih jutranjih urah po večmesečnem stopnjevanju napetosti, pri čemer so Madura z območja predsedniške palače v Caracasu s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima. Trump je akcijo opisal kot izjemno uspešno in poudaril, da so ameriške sile uporabile silo, da so prebile zaščitne jeklene stene v rezidenci, ki jo je Maduro spremenil v utrdbo. Ujeti venezuelski voditelj je že prispel v New York, kjer ga čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu, zaroti za uvoz kokaina ter nezakonitem posedovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je napovedala, da se bo Maduro soočil s polno težo ameriškega pravosodja. Medtem ko so republikanski politiki na Floridi operacijo pozdravili kot zmago za demokracijo, so demokratski voditelji in številni mednarodni analitiki kritični do nezakonitosti tovrstnega posega v suverenost tuje države brez odobritve kongresa. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo in v državo vrnile ameriška naftna podjetja, hkrati pa je uprizoril ostre grožnje sosednjim državam, vključno s Kolumbijo in Mehiko.

Nemška vlada previdno ocenjuje kompleksnost situacije v Venezueli po aretaciji Nicolása Madura, ki je bil prepeljan na sodišče v New Yorku. Britanski strokovnjak Phil Gunson meni, da Trump nima interesa za demokratični prehod v Venezueli. Kolumbijski predsednik je posvaril Trumpa pred ustvarjanjem »Volksjaguars«, medtem pa je Madurjevo mesto začasno prevzela njegova namestnica.

Ameriška vojska je v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedla drzno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, med katero so elitne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki jo je označil za »briljantno«, potrdil kmalu po tem, ko so se ameriške sile umaknile iz venezuelskega zračnega prostora. Maduro in Floresova sta že prispela v New York, kjer se bosta na zveznem sodišču spopadala z obtožbami zaradi narko-terorizma in sodelovanja v mednarodni trgovini z mamilom. Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje države in njenih naftnih rezerv. Medtem ko so v delih Venezuele in med izseljenci v ZDA, predvsem na Floridi, izbruhnila praznovanja, je v Caracasu čutiti napetost in negotovost. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je izrazila pripravljenost na sodelovanje s Trumpovo administracijo, kljub temu da so nekateri člani vojaškega vrha in vlade dejanje označili za imperialistični napad in ugrabitev. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je kasneje skušal ublažiti Trumpove izjave o neposrednem vodenju države in pojasnil, da ZDA ne načrtujejo dolgotrajne okupacije, temveč želijo s kontrolo naftne industrije zagotoviti politično tranzicijo. Mednarodna skupnost ostaja deljena; medtem ko Izrael in nekateri zavezniki operacijo podpirajo, Rusija, Kitajska, Iran in več latinskoameriških držav ostro obsojajo kršitev suverenosti Venezuele.

Ameriške specialne enote Delta Force so v sodelovanju z obveščevalno službo CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so vojaki Madura zajeli neposredno v njegovi rezidenci, ki jo je opisal kot »trdnjavo«, in ga nato s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima. Operacija, ki je bila izvedena v zgodnjih jutranjih urah, je vključevala tudi letalske napade in povzročila začasno prekinitev dobave električne energije v Caracasu. Maduro je že prispel v New York, kjer ga čaka sodni postopek zaradi obtožb narko-terorizma, pranja denarja in trgovine z drogami. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da se bo par soočil s polno težo ameriškega pravosodja. Predsednik Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, ter poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja igrala ključno vlogo pri obnovi države. Mednarodna skupnost je na dogajanje odzvala deljeno; medtem ko nekateri voditelji operacijo podpirajo, kritiki opozarjajo na nevarno kršitev mednarodnega prava in suverenosti države.

Ameriške posebne enote so v okviru vojaške operacije »Popolna odločnost« (Absolute Resolve) v soboto, 3. januarja 2026, v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po bliskovitem vdoru, ki so ga spremljali letalski napadi na strateške cilje v prestolnici, so Madura prepeljali na ameriška tla. Trenutno se nahaja v zveznem zaporu v Brooklynu, kjer bo v ponedeljek prvič stopil pred sodnika zaradi obtožb o narkoterorizmu in zaroti za uvoz kokaina. To je prvi primer v zgodovini, ko bo aktivnemu voditelju tuje države sodilo ameriško sodišče po zakonodaji ZDA. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele in nadzor nad njeno naftno infrastrukturo, dokler ne bo vzpostavljena »varna in primerna« tranzicija. Čeprav je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, je Trump poudaril, da so ZDA dejansko prevzele nadzor nad državo. Medtem ko so v floridskem mestu Doral venezuelski izseljenci bučno proslavljali padec režima, so se v New Yorku in drugod po svetu zvrstili protesti in kritike zaradi kršenja mednarodnega prava in nacionalne suverenosti Venezuele. Odzivi v mednarodni skupnosti so močno deljeni. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost in opozoril na nevaren precedens, medtem ko so demokrati v ameriškem kongresu akcijo označili za nezakonito vojno brez odobritve zakonodajalcev. Republikanski senatorji na drugi strani odločitev pozdravljajo in že napovedujejo povečanje pritiska na Kitajsko in Kubo, ki sta veljali za ključni zaveznici Madurovega režima.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki posebnih enot v prestolnici Caracas zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile prevzele nadzor nad državo, kar utemeljujejo z bojem proti narkoterorizmu in zaščito strateških virov. Operacija, ki je vključevala letalske napade in delovanje elitne enote Delta Force, se je končala s prevozom zakoncev Maduro v pripor v New York, kjer se bosta spopadala z obtožbami o trgovini z drogami. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da je cilj operacije prisiliti venezuelsko vlado k spremembam politike glede naftnih rezerv, medtem ko ameriška mornarica že izvaja blokado naftnih tankerjev. Kljub trditvam o prevzemu oblasti ostaja varnostna situacija v Venezueli izjemno nestabilna, saj so represivni organi, vključno z nacionalno gardo, obveščevalnimi službami in gverilsko skupino ELN, zaenkrat ostali nedotaknjeni. Strokovnjaki opozarjajo na nevarnost nastanka političnega vakuuma, ki bi lahko vodil v vsesplošno nasilje in kaos v regiji, ki vključuje tudi sosednji Kolumbijo in Kubo.

Donald Trump je od nove venezuelske voditeljice Delcy Rodríguez zahteval popoln dostop do naravnih virov Venezuele, zlasti do nafte, da bi ameriška podjetja lahko popravila tamkajšnjo infrastrukturo in s tem pomagala pri obnovi države. Izrazil je prepričanje, da ZDA potrebujejo popoln dostop do nafte in drugih virov, da bi lahko obnovile državo.

Ameriške elitne vojaške sile so v bliskoviti nočni operaciji v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Predsednik ZDA Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, ki bo Združenim državam omogočil neposreden vpliv na prihodnost Venezuele in dostop do njenih obsežnih naftnih rezerv. Maduro je bil po zajetju prepeljan v New York, kjer se bo na sodišču soočil z obtožbami narko-terorizma in vodenja narko-kartelov. Trump je poudaril, da so bili v napadu ranjeni nekateri ameriški vojak, medtem ko žrtev na strani ZDA ni bilo, so pa bili ubiti nekateri venezuelski vojaki in civilisti. Dogodek je sprožil mešane odzive po vsem svetu in znotraj ZDA. Medtem ko so nekateri venezuelski izseljenci na Floridi proslavljali padec avtoritarnega voditelja, so demokrati v ameriškem kongresu in številne nevladne organizacije operacijo obsodili kot nezakonito agresijo in kršitev mednarodnega prava. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo dotedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je izrazila pripravljenost na sodelovanje s Trumpovo administracijo, čeprav nekateri deli venezuelske vlade in vojske še vedno vztrajajo, da je Maduro edini zakoniti voditelj. Razmere v državi ostajajo napete, v več ameriških mestih pa so izbruhnili protesti proti vojaškemu posredovanju.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle bliskovito in obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so v noči na soboto, 3. januarja 2026, zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriške administracije je bila operacija, ki jo je Trump označil za »briljantno«, izvedena brez predhodne odobritve kongresa, kar je sprožilo številne pravne in politične razprave o mejah predsedniških pooblastil. Madura so ameriški agenti agencije DEA že prepeljali v New York, kjer se bo na zveznem sodišču v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, tihotapljenju kokaina in nezakonitem posedovanju orožja. Dogajanje je povzročilo val odzivov po vsem svetu. Kitajska in Rusija sta dejanje ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava in zahtevali takojšnjo izpustitev Madura. Medtem ko je v Caracasu zavladala negotova tišina, je ameriški državni sekretar Marco Rubio nakazal, da bodo ZDA prek naftne blokade izvajale pritisk na prehodno oblast pod vodstvom Delcy Rodríguez. Predsednik Trump je medtem že nakazal možnost podobnih operacij v drugih državah regije, vključno s Kolumbijo in Mehiko, ter ponovil interes za prevzem Grenlandije iz rok Danske. Združeni narodi bodo o nastali situaciji razpravljali na nujni seji v ponedeljek.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto, 3. januarja 2026, zajeta v okviru obsežne ameriške vojaške operacije v Caracasu in prepeljana v zvezni zapor v New Yorku. Operacija z imenom »Absolute Resolve«, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, se je začela s serijo eksplozij v venezuelski prestolnici, ki so ohromile tamkajšnje obrambne zmogljivosti. Po zajetju je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje države in njene naftne infrastrukture, dokler ne bo vzpostavljena »varna in razumna« tranzicija oblasti. Maduro se bo že v ponedeljek pojavil pred zveznim sodnikom v New Yorku, kjer se bo spoprijel z obtožbami o narkoterorizmu in zaroti za uvoz kokaina v ZDA. Medtem ko so venezuelski izgnanci na Floridi novico sprejeli z navdušenjem, je mednarodna skupnost glede legitimnosti ameriškega posredovanja globoko razdeljena. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je opozoril, da dejanje predstavlja nevaren precedens v mednarodnem pravu, kritike pa so prišle tudi iz vrst ameriških demokratov in evropskih zaveznikov. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodriguez, vendar je Trump poudaril, da so ZDA tiste, ki so trenutno »na čelu« države.

Po napadu ZDA na Venezuelo in zajetju predsednika Nicolása Madura so izbruhnili protesti tako v Venezueli kot v Združenih državah Amerike. V Caracasu so se zbrali Venezuelci v podporo vladi in predsedniku Maduru, zahtevajo njegovo izpustitev iz ameriškega pripora. Hkrati so po ZDA potekali protesti proti ameriški agresiji na Venezuelo. V nasprotju s tem so Venezuelci v izgnanstvu, od Miamija do Buenos Airesa, proslavljali aretacijo Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno poudaril zahtevo po popolnem dostopu do venezuelskih naftnih virov, kar sledi nedavni ameriški vojaški operaciji in zajetju Nicolása Madura. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je ob tem skušal omiliti predsednikove izjave o neposrednem upravljanju Venezuele, vendar je poudaril, da bodo Združene države Amerike ohranile strog pritisk na državo prek naftnih sankcij. Rubio je izpostavil, da opozicija v trenutnih razmerah v Venezueli ni prisotna, kar Washingtonu omogoča neposredno narekovanje pogojev. V odziv na ameriške pritiske je začasna predsednica Venezuele Delcy Rodríguez podala nasprotujoča si sporočila. Čeprav je javno zatrdila, da Venezuela ne bo postala nikogaršnja kolonija, je hkrati pozvala Washington k sodelovanju pri skupni agendi kooperacije. Ta poteza kaže na šibkost nove venezuelske uprave po padcu Madurovega režima in njeno pripravljenost na pogajanja z administracijo Donalda Trumpa, ki v zameno za investicije pričakuje neoviran dostop do energetskega sektorja. ZDA so že začele ponujati ugodne pogoje ameriškim naftnim korporacijam za vrnitev na tamkajšnji trg.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek prvič pojavil pred zveznim sodiščem na Manhattnu v New Yorku, potem ko so ga ameriške posebne enote med vojaškim posredovanjem v Venezueli zajele in prepeljale v Združene države Amerike. Ameriško tožilstvo Maduru očita štiri ključne točke obtožnice, ki vključujejo vodenje 25-letne zarote, povezane z mamilarskim terorizmom in trgovino z drogami. Njegov sodni pregon sledi dramatičnim dogodkom konec tedna, ko je bila v Caracasu izvedena operacija »Absolute Resolve«, v kateri so pripadniki enote Delta Force aretirali Madura in njegovo soprogo. Medtem ko se Maduro pripravlja na sodni postopek, je ameriški zunanji minister Marco Rubio namignil na možnost nadaljnjih zunanjepolitičnih ukrepov administracije predsednika Trumpa v regiji. Rubio je v svoji izjavi nakazal, da bi se Kuba lahko znašla kot naslednja tarča ameriških prizadevanj za demokratizacijo Karibov, kar je v Havanni sprožilo precejšen preplah. V Venezueli je vodenje države kot začasna predsednica prevzela dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, čeprav so razmere v državi po ameriškem vojaškem posegu ostale napete.

Po aretaciji Nicolasa Madura in imenovanju Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele, je slednja pozvala ZDA k sodelovanju. Ameriški državni sekretar Marco Rubio se je odzval presenetljivo. Rodríguezovo je Maduro nekoč imenoval »tigrica«. LaLibre.be poroča, da je Rodriguezova po izobrazbi odvetnica.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po poročanju tujih medijev prevzel vlogo nekakšnega generalnega guvernerja oziroma upravitelja Venezuele, kar predstavlja eno najzahtevnejših nalog v njegovi politični karieri. Odločitev predsednika Donalda Trumpa, da Rubia zadolži za nadzor nad to južnoameriško državo s 30 milijoni prebivalcev, je sledila nedavni vojaški operaciji, v kateri so ameriške posebne enote zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Rubio, ki je veljal za glavnega snovalca operacije, se bo zdaj osredotočil na stabilizacijo države in zavarovanje ključnih energetskih virov, predvsem naftnih rezerv, ki so strateškega pomena za Združene države Amerike. Nova ameriška administracija pod Trumpovim vodstvom s tem korakom vzpostavlja neposreden vpliv na politično in gospodarsko prihodnost Venezuele, saj država po Madurovem padcu nima jasno določenega domačega naslednika, ki bi užival podporo Washingtona. Rubieva vloga bo ključna pri preoblikovanju venezuelskih institucij in upravljanju premoženja, povezanega z naftno industrijo, kar nakazuje na dolgoročno prisotnost in vpletenost ZDA v regiji. Razmere ostajajo napete, saj mednarodna javnost, vključno s Kitajsko, pozorno spremlja ameriške poteze po aretaciji dolgoletnega voditelja.

Združene države Amerike so v sobotni bliskoviti vojaški operaciji v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so operacijo izvedle elitne enote Delta Force, ki so par odpeljale iz njunega bivališča v vojaški bazi in ju prepeljale v New York. Maduro se bo tam soočil z obtožbami zaradi narko-terorizma in sodelovanja v mednarodni trgovini z drogami, kar Washington izpostavlja kot ključni razlog za posredovanje. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega pritiska na socialistični režim v Venezueli. Medtem ko so v nekaterih delih ZDA in v izseljeniških skupnostih na Floridi izbruhnila praznovanja, je dogodek sprožil val mednarodnih obsodb in notranjepolitičnih sporov v ZDA. Venezuela je pod vodstvom vrhovnega sodišča za začasno predsednico imenovala dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je izrazila pripravljenost na sodelovanje z Washingtonom, čeprav nekateri deli venezuelske vlade in vojske še vedno trdijo, da ostajajo zvesto podrejeni Maduru. Kritiki operacijo označujejo za kršitev mednarodnega prava in suverenosti, ameriški demokrati pa opozarjajo na nevarnost dolgotrajnega vojaškega posredovanja in pomanjkanje kongresne odobritve za napad.

Združene države Amerike so po uspešno izvedeni vojaški operaciji Absolute Resolve, v kateri so v Caracasu prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, napovedale vzpostavitev začasne ameriške uprave nad državo. Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci potrdil, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Venezuelo in v kratkem imenovale upravitelje. Med kandidati za ključne vloge se omenja državni sekretar Marco Rubio, kar je z javno podporo na družbenem omrežju X pospremil tudi tehnološki milijarder Elon Musk. Po poročanju ameriških medijev je Trumpa k hitremu ukrepanju spodbudilo Madurovo kljubovanje decembrskemu ultimatumu in provokativno javno nastopanje. Medtem ko je bila oblast v Venezueli formalno prenesena na podpredsednico Delcy Rodriguez, ZDA vztrajajo pri lastnem načrtu stabilizacije države. Nicolás Maduro se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer naj bi se v ponedeljek pojavil pred sodiščem zaradi obtožb, povezanih z narkoterorizmom. Operacija, ki je zahtevala najmanj 40 žrtev, je sprožila ostre odzive mednarodne skupnosti, zlasti Kitajske, ki zahteva takojšnjo izpustitev Madura. Varnostni svet Združenih narodov se bo glede nastale krize sestal v ponedeljek, medtem ko ameriška diplomacija pod vodstvom Marca Rubia trdi, da državi nista v vojnem stanju.

Ameriške vojaške sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno in bliskovito operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in jo primerjal s televizijsko oddajo, saj jo je v živo spremljal iz svojega letovišča Mar-a-Lago. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York, kjer so ga agenti uprave za boj proti drogam (DEA) prepeljali v pridržanje v Brooklynu. Ameriško ministrstvo za pravosodje je proti njemu že vložilo obtožnico, ki ga bremeni narkoterorizma, tihotapljenja kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive in vprašanja o prihodnosti Venezuele. Kitajska in Rusija sta dejanje obsodili kot kršitev mednarodnega prava in zahtevali takojšnjo izpustitev Madura, medtem ko je Varnostni svet ZN za ponedeljek sklical izredno sejo. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno »upravljale« Venezuelo in si prizadevale za dostop do njenih naftnih zalog. Hkrati je ameriški predsednik izdal opozorila sosednjim državam, vključno s Kolumbijo in Mehiko, ter ponovil svoje ozemeljske težnje po Grenlandiji, kar nakazuje na novo, bolj agresivno doktrino zunanje politike ZDA v zahodni polobli.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v bliskoviti operaciji ameriških specialnih enot v Caracasu zajeta in prepeljana v New York, kjer sta bila v soboto zvečer uradno pridržana. Operacija z imenom »Popolna odločnost« (Absolute Resolve) je sledila mesecem stopnjevanja napetosti in vojaških blokad v Karibskem morju. Ameriško ministrstvo za pravosodje je proti Maduru odprlo obtožnico zaradi narkoterorizma in zarote za uvoz kokaina, pri čemer so oblasti uporabile pravni precedens primera panamskega diktatorja Manuela Noriege. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno neposredno upravljale Venezuelo in njeno naftno infrastrukturo, da bi zagotovile stabilen prehod oblasti. Medtem ko so venezuelski izseljenci v ZDA proslavljali padec režima, so številni mednarodni akterji, vključno z Združenimi narodi in Evropsko unijo, izrazili zaskrbljenost zaradi kršenja mednarodnega prava in nacionalne suverenosti. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki zahteva izpustitev Madura, vendar Trumpova administracija trdi, da so ZDA dejansko »prevzele vodenje« države.

Ameriške posebne enote Delta Force so v noči na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so operacijo izvedli po mesecih stopnjevanja vojaškega pritiska, Maduro pa je bil po zajetju že prepeljan na ameriško ozemlje, kjer mu v New Yorku grozi sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu. Trump je napad označil za eno najbolj učinkovitih vojaških akcij v zgodovini ZDA in razkril, da so vojaki par dobesedno potegnili iz spalnice v predsedniški palači, ki jo je označil za trdnjavo. Operacija, ki je trajala približno 150 minut, je vključevala letalske napade na strateške cilje in popolno prekinitev oskrbe z električno energijo v prestolnici. Ameriški predsednik je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen varen in pravilen prehod oblasti. Poseben poudarek je namenil prihodnosti venezuelske naftne industrije, kjer pričakuje vstop največjih ameriških energetskih podjetij. Medtem ko del republikancev in zaveznikov operacijo pozdravlja kot zmago nad diktaturo, se v mednarodni skupnosti in delu ameriške opozicije vrstijo opozorila o kršenju mednarodnega prava in nevarnih precedensih za svetovno stabilnost.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro bo po dramatični vojaški operaciji ameriških specialnih enot danes priveden pred sodišče v Združenih državah Amerike. Do njegovega zajetja je prišlo pretekli konec tedna v Caracasu, od koder so ga ameriške sile prepeljale v New York. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem opozoril, da bi ZDA lahko izvedle nove vojaške napade na Venezuelo, če tamkajšnja prehodna administracija ne bo v celoti sodelovala z Washingtonom pri stabilizaciji države. Trump je operacijo opisal kot nujen korak za zagotovitev nacionalne varnosti in prekinitev delovanja narkoterorističnih kartelov, ki naj bi jih vodil Madurov režim. Istočasno je Trump razširil svoje zunanjepolitične pritiske na druge dele regije in sveta. Poleg groženj sosednjim latinskoameriškim državam je ponovno izrazil interes za Grenlandijo, ki jo vidi kot ključno strateško točko za ameriško varnost. V ozadju teh dogodkov Trumpova administracija napoveduje prevzem nadzora nad ključno venezuelsko infrastrukturo, medtem ko mednarodna skupnost ostaja deljena glede zakonitosti ameriškega posega v suvereno državo. Medtem ko nekatere države, kot sta Mehika in Kolumbija, izražajo ostre proteste, v Washingtonu napovedujejo sojenje Maduru zaradi obtožb o trgovini z drogami in korupciji.

Venezuelska vršilka dolžnosti predsednice in podpredsednica Delcy Rodríguez je le dan po aretaciji Nicolása Madura spremenila svoje stališče in pozvala k sodelovanju z Združenimi državami Amerike. Potem ko je sprva pozivala k odporu proti 'imperialistični agresiji', je Rodríguezova zdaj poudarila potrebo po miru in dialogu v okviru mednarodnega prava. Ta nenaden preobrat se je zgodil po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil z 'drugim valom' napadov, če venezuelsko vodstvo ne bo ravnalo v skladu z ameriškimi pričakovanji. Medtem ko se Venezuela stabilizira pod močnim ameriškim vplivom, ključno vlogo prevzema ameriški zunanji minister Marco Rubio. Rubio, ki so ga nekateri mediji poimenovali za 'podkralja' Venezuele, bo po navedbah virov odgovoren za oblikovanje politik na področju energetike, varnosti in volilnih procesov v državi. Trumpova administracija svojo pozornost zdaj usmerja tudi proti drugim državam v regiji, vključno s Kubo in Kolumbijo, hkrati pa ponovno izraža interese glede nadzora nad Grenlandijo. Napetosti se stopnjujejo tudi na Bližnjem vzhodu, kjer iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej zaradi stopnjevanja protivladnih protestov domnevno pripravlja načrt za pobeg v tujino, najverjetneje v Rusijo. Ameriški predsednik je ob tem ponovil opozorilo iranskim oblastem, da bodo ZDA posredovale, če bodo protestniki tarča krvavega zatiranja.

Združene države Amerike so v nočni vojaški operaciji v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, ki bo ZDA omogočil vzpostavitev začasnega nadzora nad državo in njenimi naftnimi rezervami. Madura so elitne enote že prepeljale v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narko-terorizmu in vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Operacija je v Venezueli in širši regiji povzročila politično negotovost, saj se država spopada z vprašanjem legitimnosti oblasti. Medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, so deli vojske in prebivalstva še vedno razdeljeni med podporo strmoglavljenemu režimu in praznovanjem njegovega konca. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je kasneje nekoliko omilil Trumpove izjave o neposrednem vodenju države in poudaril, da si Washington ne želi dolgotrajne okupacije, temveč stabilen prehod oblasti. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala z mešanimi občutki; države, kot sta Iran in Kuba, so napad ostro obsodile kot kršitev mednarodnega prava in nacionalne suverenosti. Po drugi strani so se v Združenih državah, zlasti v Miamiju, odvili množični shodi podpore, medtem ko so progresivni krili demokratske stranke in nekatere nevladne organizacije opozorili na nevarnost nove imperialistične vojne in poudarili, da operacija nima podpore ameriškega kongresa. Varnostni svet Združenih narodov je za ponedeljek že napovedal izredno sejo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v priporu v New Yorku, potem ko so ju ameriške elitne sile Delta Force zajele v dramatični vojaški operaciji v prestolnici Caracas. Ameriški predsednik Donald Trump je akcijo, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, označil za "briljantno" in napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje države, dokler ne bo omogočen varen in pravičen prehod oblasti. Operacija se je začela z obsežnimi zračnimi napadi na vojaške in vladne cilje v Caracasu, ki so povzročili izpad električne energije po celotni prestolnici. Po navedbah ameriških uradnikov so pripadniki posebnih enot vdrli v predsedniško rezidenco, ki jo je Trump opisal kot "trdnjavo", ter Madura in Floresovo zajeli, preden sta se uspela zateči v varno sobo. Par so s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v zvezno državo New York. Po navedbah nekaterih virov naj bi v napadih umrlo najmanj 40 ljudi. Maduro se bo na zveznem sodišču v Manhattanu soočil z obtožbami narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter nezakonitega posedovanja orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da sta oba obtoženca že na ameriških tleh in se bosta morala zagovarjati pred ameriškim pravosodnim sistemom. Medtem ko del venezuelske diaspore proslavlja padec režima, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili resno zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in postavljanja nevarnega precedensa. Trump je medtem že nakazal, da si bodo ZDA prizadevale za vstop ameriških naftnih podjetij na venezuelski trg, da bi obnovili tamkajšnjo infrastrukturo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh obsežne vojaške operacije v Venezueli, med katero so elitne enote v soboto, 3. januarja 2026, zajele dosedanjega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po napadu na prestolnico Caracas, ki ga je Trump označil za »briljantno operacijo«, sta bila zakonca Maduro prepeljana v zvezni pripor v New Yorku, kjer se bosta soočila z obtožbami narko-terorizma, trgovine z mamilom in nezakonitega posedovanja orožja. Trump je v izjavah za javnost poudaril, da bodo ZDA začasno prevzele nadzor nad državo, dokler ne bo vzpostavljena nova stabilna oblast, hkrati pa je izrazil neposredno zanimanje za venezuelske naftne vire. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti. Kitajska in Rusija sta dejanje obsodili kot grobo kršitev mednarodnega prava in zahtevali takojšnjo izpustitev Madura, medtem ko je Indija izrazila globoko zaskrbljenost zaradi destabilizacije regije. Varnostni svet Združenih narodov se bo na izrednem zasedanju sestal v ponedeljek. Medtem ko je venezuelska vojska za začasno predsednico priznala Delcy Rodríguez, je Trump že izdal opozorilo, da bo morala nova voditeljica tesno sodelovati z Washingtonom, sicer jo čakajo hude posledice. Hkrati so se v javnosti pojavili namigi o morebitnih prihodnjih ameriških operacijah v Kolumbiji, Mehiki in celo na Grenlandiji.

Ameriške posebne sile so v bliskoviti nočni operaciji z naslovom »Absolute Resolve« v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po zajetju nemudoma prepeljan v Združene države Amerike, kjer so ga v soboto, 3. januarja 2024, pod strogimi varnostnimi ukrepi zaprli v zvezni zapor v Brooklynu. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti njemu in njegovim tesnim sodelavcem vložilo razširjeno obtožnico, ki ga bremeni narkoterorizma, korupcije in pranja denarja, povezanega s kartelom de los Soles. Predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno neposredno upravljale Venezuelo, vključno z nadzorom nad njeno naftno infrastrukturo, da bi zagotovile stabilno tranzicijo. Medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, je Trump namignil, da je Washington tisti, ki ima dejansko oblast. Mednarodna skupnost je glede dogodka močno razdeljena; medtem ko nekateri venezuelski izseljenci slavijo konec diktature, so Združeni narodi, Kitajska, Rusija in del evropskih politikov izrazili zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in državne suverenosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril, da so Združene države Amerike pripravljene izvesti nov vojaški udar na Venezuelo, če začasna vlada pod vodstvom Delcy Rodríguez ne bo v celoti izpolnila zahtev Washingtona. Trump je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na »drugi val« operacij, čeprav upa, da ta ne bo potreben. Po njegovih besedah Washington trenutno obvladuje razmere v državi in se osredotoča na stabilizacijo Venezuele ter dostop do njenih naftnih virov in drugih surovin, medtem ko bodo volitve izvedli ob primernem času. Zunanji minister Marco Rubio je hkrati pojasnil, da ZDA nimajo namena neposredno upravljati Venezuele na vsakodnevni ravni. Namesto tega bodo izvajale strog naftni blokado oziroma »karanteno«, s katero želijo doseči politične spremembe in zagotoviti sodelovanje novih oblasti. Trump je v svojih izjavah ostro kritiziral tudi voditelje sosednjih držav, zlasti Kolumbije in Mehike, ter nakazal, da bi se ameriški pritisk lahko razširil na celotno regijo, vključno s Kubo, ki jo je označil za državo na robu propada.

Ameriške elitne vojaške enote so v bliskoviti nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Predsednik ZDA Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, ki bo omogočil stabilizacijo države in vzpostavitev nadzora nad venezuelskimi naftnimi rezervami. Po zajetju sta bila Maduro in njegova soproga prepeljana v New York, kjer se bosta na zveznem sodišču zagovarjala zaradi obtožb o narko-terorizmu in vodenju mednarodnega narkokartela. Operacija je v Venezueli in mednarodni javnosti sprožila mešane odzive. Medtem ko so v venezuelski diaspori na Floridi in v nekaterih delih ZDA izbruhnila praznovanja, so opozicijski politiki v ZDA in številne države, vključno z Iranom, Mehiko in Brazilijo, dejanje obsodili kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je že izrazila pripravljenost na sodelovanje s Trumpovo administracijo, čeprav nekateri deli režima in vojske še vedno vztrajajo pri lojalnosti Maduru. ZDA so po operaciji napovedale začasno upravljanje države, vendar so kasnejše izjave zunanjega ministra Marca Rubia nakazovale na bolj previdno politiko, ki se bo osredotočala predvsem na nadzor naftne industrije za dosego političnih sprememb. Trump je medtem že nakazal možnost podobnih operacij v drugih državah regije, kar povečuje strah pred nadaljnjo destabilizacijo Latinske Amerike.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno in dramatično vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force v prestolnici Caracas zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo poimenovali 'Operation Absolute Resolve', označil za zgodovinski uspeh in 'briljantno' demonstracijo ameriške vojaške moči. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura in njegovo soprogo že prepeljali v New York, kjer se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu, trgovini z drogami in nezakonitem posedovanju orožja. Operacija se je začela v zgodnjih jutranjih urah z letalskimi napadi na ključne vojaške in vladne objekte v Caracasu, kar je povzročilo prekinitev oskrbe z električno energijo in komunikacijskimi omrežji po celotni prestolnici. Ameriški komandosi so vdrli v predsedniško rezidenco, ki jo je Trump opisal kot trdnjavo, in par zajeli v spalnici. Kljub trditvam o minimalnih žrtvah na ameriški strani, poročila iz Venezuele navajajo, da je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Trump je po zajetju napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, pri čemer je poudaril pomen venezuelskih naftnih rezerv za ameriška podjetja. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z mešanimi občutki; medtem ko so nekateri zavezniki ZDA in venezuelska diaspora operacijo proslavili kot konec diktature, so Rusija, Kitajska in več latinskoameriških držav dejanje ostro obsodile kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je opozoril na nevaren precedens, ki ga takšna enostranska vojaška akcija postavlja v svetovni politiki. V New Yorku, kjer je Maduro trenutno zaprt v zveznem priporu v Brooklynu, so že potekali prvi protesti proti ameriški agresiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspešno izvedbo obsežne in tvegane vojaške operacije v Venezueli, v kateri so specialne enote v soboto, 3. januarja 2026, zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z nizom zračnih napadov na prestolnico Caracas, ki so bili usmerjeni na vojaške cilje in utrjeno rezidenco, ki jo je Trump opisal kot "jekleno trdnjavo". Po zajetju sta bila zakonca Maduro s helikopterjem prepeljana na krov ladje USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York, kjer so ju ameriške oblasti že obtožile narkoterorizma, tihotapljenja kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Dogodek je sprožil buren mednarodni odziv. Kitajska in Rusija sta dejanje ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava in zahtevali takojšnjo izpustitev Madura, medtem ko je Varnostni svet Združenih narodov za ponedeljek sklical izredno zasedanje. Trump je v izjavah za medije poudaril, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo in njene naftne vire, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. Obenem je izrekel opozorila sosednjim državam, vključno s Kolumbijo in Mehiko, ter namignil na možnost nadaljnjih vojaških posegov v regiji, če te ne bodo sodelovale pri zatiranju mamilarskih kartelov.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v bliskoviti vojaški operaciji ameriških specialnih sil Delta Force v Caracasu ujeta in prepeljana v New York. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil in napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen varen in ustrezen prehod oblasti. Maduro se bo v ponedeljek soočil z zveznim sodnikom v Brooklynu zaradi obtožb o narkoterorizmu in zaroti za uvoz kokaina, pri čemer mu grozi dosmrtna ječa. Operacija, poimenovana »Absolute Resolve«, je sprožila mešane odzive po vsem svetu. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, vključno s francoskim predsednikom Macronom, »vzeli na znanje« konec Madurove diktature, so drugi, vključno z generalnim sekretarjem ZN Antóniom Guterresom, opozorili na nevaren precedens in kršitve mednarodnega prava. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki zahteva izpustitev Madura, čeprav Trump trdi, da so ZDA tiste, ki so dejansko »prevzele poveljevanje« v državi, vključno z nadzorom nad naftno infrastrukturo.

Po aretaciji Nicolása Madura in prevzemu oblasti je začasna predsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, pozvala ZDA k dialogu in poudarila, da si Venezuela želi miru, ne vojne. V Mehiki so obsodili padec Madura, Claudia Sheinbaum pa je izrazila nestrinjanje.

Ameriške elitne vojaške sile so v bliskoviti nočni operaciji v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je akcijo označil za popoln uspeh, medtem ko so ujetega voditelja že prepeljali v New York, kjer se bo spopadal z obtožbami zaradi narko-terorizma. Trump je v izjavah po operaciji poudaril, da bodo ZDA vsaj začasno prevzele nadzor nad Venezuelo in njenimi obsežnimi naftnimi rezervami, kar je povzročilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Medtem ko so v delih Venezuele in med diasporo v ZDA izbruhnila praznovanja ob padcu dolgoletnega socialističnega voditelja, so v Caracasu prisotni tudi protesti in velika negotovost. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno predsednico imenovalo dotedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je že izrazila pripravljenost na sodelovanje z Washingtonom. Kljub temu nekateri člani Madurovega kabineta trdijo, da ostajajo enotni in Madurovo aretacijo označujejo za ugrabitev. Ameriški demokrati in številne države, vključno z Brazilijo, Mehiko in Španijo, so operacijo obsodili kot kršitev mednarodnega prava in nevarno stopnjevanje intervencionizma brez odobritve kongresa.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno in bliskovito vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force v prestolnici Caracas zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile par zajele v njunih zasebnih prostorih znotraj močno varovane rezidence. Operacija se je začela s koordiniranimi zračnimi napadi na ključne vojaške in komunikacijske točke po vsej državi, kar je povzročilo obsežne izpade električne energije in paralizo venezuelskega obrambnega sistema. Po zajetju so Madura prepeljali na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder je bil s helikopterjem in kasneje z letalom prepeljan v New York. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo omogočen varen in pravičen prehod oblasti. Napovedal je neposredno vključevanje ameriških naftnih podjetij v obnovo venezuelske energetske infrastrukture, s čimer bi državi ponovno zagotovili gospodarsko stabilnost. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da sta Maduro in njegova soproga obtožena narkoterorizma, pranja denarja in trgovine z drogami. Maduro je trenutno zaprt v zveznem priporu v Brooklynu in bo v ponedeljek stopil pred zveznega sodnika na Manhattnu. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za nezakonit napad na suverenost države.

Ameriške posebne enote so v okviru operacije "Popolna odločnost" (Absolute Resolve) v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, ju prepeljale v Združene države Amerike ter v soboto zvečer zaprle v zveznem zapru v Brooklynu. Maduro se bo v ponedeljek prvič pojavil pred sodnikom v New Yorku, kjer se bo soočil z obtožbami narkoterorizma in zarote za uvoz kokaina, za katere so ZDA že leta 2020 razpisale tiralico. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo, prevzele nadzor nad njeno naftno infrastrukturo in tja poslale ameriška podjetja za obnovo zmogljivosti, medtem ko je v državi za v. d. predsednice bila imenovana Delcy Rodriguez. Mednarodni odzivi na ameriško posredovanje so močno deljeni; medtem ko nekateri venezuelski izseljenci v Floridi slavijo padec režima, so Združeni narodi, Evropska unija in številne države, vključno s Kitajsko in Rusijo, izrazili resne pomisleke glede zakonitosti operacije in kršenja mednarodnega prava. Ameriški demokrati in nekateri svetovni voditelji opozarjajo, da gre za nevaren precedens ugrabitve voditelja tuje države brez odobritve kongresa ali razglasitve vojne. Trump je medtem že nakazal, da bi se ZDA v prihodnje lahko osredotočile na Kitajsko ali Kubo, ter poudaril, da bo Venezuela pod ameriškim vodstvom postala dobičkonosna.

Ameriške oborožene sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, med katero so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacijo, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za "briljantno", so izvedle elitne enote Delta Force, ki so vdrle v Madurovo močno zavarovano rezidenco. Po zajetju sta bila zakonca Maduro prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder so ju z letalom odpeljali v New York. Tam sta se v priporu v Brooklynu že srečala z obtožnico zveznega tožilstva, ki jima očita narkoterorizem, uvoz kokaina v ZDA in nezakonito posest orožja. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive. Kitajska in Rusija sta dejanje obsodili kot grobo kršitev mednarodnega prava in zahtevali takojšnjo izpustitev venezuelskega voditelja. Medtem ko je Trump napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo in njene naftne vire, je ameriški državni sekretar Marco Rubio kasneje pojasnil, da bodo ZDA predvsem izvajale naftno blokado in s tem pritiskale na novo začasno vodstvo pod Delcy Rodríguez. V regiji vlada velika napetost, saj je Kolumbija že okrepila varnost na mejah, medtem ko svetovni voditelji opozarjajo na nevaren precedens, ki ga takšna enostranska vojaška intervencija predstavlja za prihodnost mednarodnih odnosov.

Ameriški predsednik Donald Trump je od nove venezuelske voditeljice Delcy Rodríguez zahteval "popoln dostop" do venezuelskih naravnih virov. Kljub prvotnim grožnjam je Trump izjavil, da Rodríguezova sodeluje z Washingtonom. Rodríguezova je ZDA povabila k sodelovanju pri skupni agendi.

Cene nafte na svetovnih trgih so se v ponedeljek znižale, potem ko so sile Združenih držav Amerike v bliskoviti vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki je vključevala zajetje Madura in njegove soproge ter njun prevoz v ZDA, je povzročila takojšen odziv na energetskih trgih, saj Venezuela razpolaga z največjimi dokazanimi zalogami surove nafte na svetu, ocenjenimi na 17,3 bilijona dolarjev. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje države, kar naj bi omogočilo vrnitev ameriških naftnih velikanov in obnovo propadajoče venezuelske naftne industrije. Ameriško zunanje ministrstvo in Bela hiša sta že stopila v stik z vodilnimi predstavniki naftnih družb, kot sta ExxonMobil in ConocoPhillips, ter jih pozvala k vlaganju v Venezuelo za povrnitev premoženja, ki ga je pred dvema desetletjoma razlastil Hugo Chávez. Medtem ko je ameriški zunanji minister Marco Rubio pojasnil, da Washington ne namerava dolgoročno neposredno vladati Venezueli, bodo ZDA ohranile naftno blokado kot vzvod za doseganje političnih sprememb pri trenutnih oblasteh v Caracasu. Trumpova administracija stavi na to, da bodo ameriške investicije in tehnologija ustavile dolgoletno upadanje proizvodnje nafte v tej južnoameriški državi.

Združene države Amerike so po izvedbi vojaške operacije "Absolute Resolve", v kateri so v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, napovedale nadaljevanje energetske blokade države. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je potrdil, da bodo ZDA ohranile tako imenovano naftno karanteno, s čimer želijo zagotoviti korenite spremembe v vodenju naftne industrije in ustaviti trgovino z drogami, hkrati pa je zavrnil namere, da bi ZDA neposredno upravljale državo. Operacija, ki se je začela s sobotnimi zračnimi napadi na strateške cilje v severni Venezueli, je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti. Indija je izrazila globoko zaskrbljenost nad ameriškim ravnanjem in pozvala k mirni rešitvi spora za zagotovitev regionalne stabilnosti, k zadržanosti pa je pozvalo tudi tajsko zunanje ministrstvo. Medtem ko v nekaterih delih Združenih držav, predvsem na Floridi, kjer živi številčna venezuelska skupnost, poročajo o proslavljanju, strokovnjaki opozarjajo na negotovo prihodnost države pod ameriškim vojaškim nadzorom. Napetosti ostajajo visoke, saj je ameriško pravosodje že napovedalo kazenski pregon Madura v New Yorku.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil v soboto zajet med bliskovito vojaško operacijo ameriških posebnih enot v Caracasu. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, ki je vodil do odstranitve dolgoletnega avtoritarnega voditelja, ki so ga ZDA obtoževale narko-terorizma. Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila po zajetju prepeljana v New York, kjer se bosta soočila s kazenskim pregonom zaradi sodelovanja v zaroti za tihotapljenje drog. Trump je v izjavah po operaciji nakazal, da bodo ZDA vsaj začasno prevzele nadzor nad Venezuelo in njenimi bogatimi naftnimi rezervami. Dogodek je sprožil mešane odzive po vsem svetu in znotraj ZDA. Medtem ko so v nekaterih delih države in v izseljenski skupnosti na Floridi potekala praznovanja, so demokrati v ameriškem kongresu in številne latinskoameriške države operacijo obsodili kot nezakonito in nevarno kršitev mednarodnega prava. V Venezueli je visoko sodišče za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez, ki je izrazila pripravljenost na sodelovanje s Trumpovo administracijo, čeprav v državi vlada negotovost. Napetosti ostajajo visoke, saj je Trump zagrozil z dodatnimi vojaškimi ukrepi, če nova oblast ne bo v celoti sodelovala z interesi Washingtona.

Ameriške elitne enote Delta Force so v noči na soboto izvedle obsežen vojaški vdor v Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da so Madura že prepeljali v New York, kjer se bo spopadel z obtožbami narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Po poročanju virov so ameriške sile ob vdoru v prestolnico Caracas izvedle zračne napade na vojaške objekte, pri čemer naj bi po podatkih venezuelskih oblasti umrlo najmanj 40 ljudi. Trump je v izjavah za javnost poudaril, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile stabilen prehod oblasti. Napovedal je tudi aktivno vključevanje ameriških naftnih družb v sanacijo tamkajšnje naftne infrastrukture. Medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, je Trump že izrazil opozorilo, da bo morala nova voditeljica sodelovati z Washingtonom, sicer jo čaka podobna usoda kot Madura. Mednarodna skupnost je na dogodke reagirala deljeno; medtem ko so nekatere sosednje države in opozicija operacijo pozdravile, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi opozorili na kršenje mednarodnega prava in nevaren precedens.

V dramatični vojaški operaciji, ki so jo ameriške sile izvedle v soboto, 3. januarja 2026, je bil v caracaški rezidenci zajet dolgoletni venezuelski predsednik Nicolás Maduro skupaj s soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in razkril, da so Madura že prepeljali v New York, kjer se bo soočil z obtožbami zaradi narkoterorizma, uvoza kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Trump je v izjavah za medije pojasnil, da so ameriške sile vdrle v Madurovo »trdnjavo« po večmesečnem spremljanju, ki ga je izvajala agencija CIA, ter da so bili napadi usmerjeni tudi na ključne vojaške in komunikacijske objekte v Caracasu. Po odstavitvi Madura je Trump napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno »upravljale« Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena nova oblast, hkrati pa je izrazil namero za prevzem nadzora nad obsežnimi naftnimi viri države. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je kasneje pojasnil, da bodo ZDA nadzor izvajale predvsem prek naftne karantene. Medtem ko so v Caracasu po poročanju tujih agencij odjeknile številne eksplozije, ki so povzročile izpade električne energije, je mednarodna skupnost na dogodke reagirala deljeno. Kitajska in Rusija sta dejanje ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava in zahtevali takojšnjo izpustitev Madura, medtem ko je indijska vlada izrazila globoko zaskrbljenost zaradi destabilizacije regije.